Na naših spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Preberite več o piškotih.

Pooblaščanje centrov preverjanja

Na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18), v nadaljevanju ZVZelP-1, ter devetega odstavka 11. člena Pravilnika o strojevodjih, centrih usposabljanja, ocenjevalcih in centrih preverjanja (Uradni list RS, št. 35/19), v nadaljevanju Pravilnik, objavlja Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor

 

POSTOPEK

za pooblastitev centrov preverjanja za strojevodje

 

  1. Predmet:

 

Na podlagi določil 74. člena ZVZelP-1 in drugega odstavka 11. člena Pravilnika lahko preverjanje kandidatov za delovna mesta strojevodje izvajajo centri preverjanja po posameznih programih. Ob upoštevanju določb devetega odstavka 11. člena Pravilnika se centri preverjanja določijo za največ 5 let.

 

Centri preverjanja morajo izpolnjevati pogoje, določene s Sklepom Komisije o merilih za priznavanje centrov za usposabljanje, ki usposabljajo strojevodje, merilih za priznavanje ocenjevalcev strojevodij in o merilih za organizacijo preverjanj v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2011/765/EU (UL L št. 314 z dne 29. 11. 2011, str. 36; v nadaljevanju Sklep 2011/765/EU.

 

Na podlagi 13. točke prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 74. člena ZVZelP-1 centre preverjanja pooblašča varnostni organ.

 

Ob upoštevanju navedenega Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju varnostni organ) objavlja postopek za pooblastitev, na podlagi katerega bo prosilcem, ki bodo vložili prijavo in bodo izpolnjevali vse pogoje, priznana sposobnost izvajanja dejavnosti centra preverjanja po posameznih področjih pristojnosti:

  1. splošno strokovno znanje,
  2. strokovno znanje o voznih sredstvih,
  3. strokovno znanje o infrastrukturi,
  4. jezikovno znanje.

 

  1. Osnovni pogoji za sodelovanje:

 

 Prosilec za pooblastitev centra preverjanja mora izpolnjevati naslednje osnovne pogoje:

  1. mora biti pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki je predmet postopka za pooblastitev,
  2. ne sme biti v postopku stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu z veljavnimi predpisi.

 

Dokazila:

Prosilec izkaže, da izpolnjuje pogoje iz prve in druge točke s potrdilom iz uradne evidence (izpisek iz sodnega/poslovnega registra in potrdilo gospodarskega oddelka pristojnega okrožnega sodišča).

Prosilec lahko varnostnemu organu predloži tudi izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo ter pooblastilo (obrazec 2 in obrazec 3), ki sta v prilogi postopka, na podlagi katerih bo varnostni organ sam pridobil potrebne podatke. Če varnostni organ kljub prejetemu pooblastilu ne more pridobiti ustreznega potrdila pristojnega organa, mu mora prosilec tako potrdilo priskrbeti v dodatno postavljenem roku.

 

 

 

  1. Pogoji za izvajanje programov preverjanja

 

  1. Za izpolnjevanje materialnih pogojev morajo centri preverjanja zagotoviti:

- ustrezen prostor, kjer se izvaja preverjanje teoretičnega dela usposobljenosti z zagotovljenimi minimalnimi pogoji za delo (1,5 m² delovne površine na kandidata in ocenjevalca, ustrezna tehnična oprema),

- dostop do ustreznih delovnih sredstev (vlečna vozila) za preverjanje praktičnega dela usposobljenosti.
 

  1. Za izpolnjevanje pogojev iz točk (a), (b), (c), (d) in (e) 9. člena Sklepa 2011/765/EU ter druge in tretje točke poglavja I. priloge 4 Pravilnika morajo centri preverjanja izdelati procese, iz katerih bo razvidno, kako je zagotovljeno:

- nadzorovanje in evidentiranje dejavnosti preverjanj, vključno z informacijami o udeležencih, vodjih preverjanj ter številu in namenu preverjanj,

- obvladovanje kakovosti (npr. ISO 9001) ali enakovredni postopki s sistemi obvladovanja kakovosti.

 

Če prosilec nima izdelanih procesov, s katerimi bo dokazoval doseganje ciljev, navedenih v zgornjih alinejah, bodisi ima procese izdelane pomanjkljivo, bo varnostni organ štel, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za izvajanje programov preverjanja.

 

Varnostni organ bo presojal izdelane procese na način, da bo ugotavljal, ali zastavljen proces zagotavlja doseganje postavljenih ciljev.

 

Vsebina preverjanj mora biti zasnovana tako, da bodo pri preverjanju usposobljenosti zajete naslednje vsebine po posameznih področjih:

 

 

  1. Iz vsebin: Splošno strokovno znanje

 

Cilj preverjanja iz tega področja je ugotoviti, ali kandidat pozna in obvlada:

 

(1) Delo strojevodje, delovno okolje, vlogo in odgovornost strojevodje v procesu železniške dejavnosti, poklicne in osebnostne zahteve pri dolžnostih strojevodje:

(a) poznavanje splošne zakonodaje in predpisov za železniško dejavnost ter varnost (zahteve in postopki glede izdaje spričeval za strojevodje, nevarno blago, varstvo okolja, požarna varnost itd.),

(b) razumevanje posebnih zahtev ter poklicnih in osebnostnih zahtev (pretežno samostojno delo, izmensko delo v 24-urnem ciklu, osebna zaščita in varnost, branje in posodabljanje dokumentov itd.),

(c) razumevanje vedenja, ki je povezano z odgovornostjo, pomembno za varnost (zdravila, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi, bolezni, stres, utrujenost itd.),

(d) identificiranje referenčnih in operativnih dokumentov (npr. pravilnik, navodila o progi, priročnik za strojevodjo itd.),

(e) identificiranje odgovornosti in funkcij vpletenih oseb,

(f) razumevanje pomembnosti natančnosti pri izvajanju nalog in delovnih metodah,

(g) razumevanje vidikov varnosti in zdravja pri delu (npr. pravila vedenja na tirih in v njihovi bližini, pravila vedenja za varno vstopanje in izstopanje iz vlečnega vozila, ergonomija, varnostni predpisi za osebje, osebna zaščitna oprema itd.),

(h) poznavanje vedenjskih veščin in načel (obvladovanje stresa, izredne situacije itd.),

(i)   poznavanje osnov varovanja okolja (sprejemljivi načini vožnje itd.).

 

(2) Železniške tehnologije, vključno z varnostnimi načeli operativnih predpisov:

(a) poznavanje osnov, predpisov in določb v zvezi z varnostjo v železniški dejavnosti,

(b) identificiranje odgovornosti in funkcij vpletenih oseb.

 

(3) Osnove železniške infrastrukture:

(a) poznavanje sistematičnih in strukturnih osnov in parametrov,

(b) poznavanje splošnih značilnosti tirov, postaj in ranžirnih postaj,

(c) poznavanje železniških struktur (mostovi, predori, kretnice itd.),

(d) poznavanje načinov obratovanja (obratovanje na enotirni progi, dvotirni progi itd.),

(e) poznavanje signalizacije in sistemov za nadzor nad vlaki,

(f) poznavanje varnostnih naprav (detektorji vročih osi, detektorji dima v predorih itd.),

(g) poznavanje napajanja z električno energijo za vleko (vozni vodi, napajalna tirnica itd.).

 

(4) Osnove operativne komunikacije:

(a) poznavanje pomembnosti komunikacije ter načinov in postopkov komuniciranja,

(b) identificiranje oseb, s katerimi mora strojevodja stopiti v stik, njihove vloge in odgovornosti (osebje upravljavca infrastrukture, delovne naloge drugega vlakovnega osebja itd.),

(c) identificiranje situacij, ki zahtevajo vzpostavitev komunikacije,

(d) razumevanje komunikacijskih metod.

 

(5) Vlaki, njihove kompozicije in tehnične zahteve za vlečna vozila, tovorne vagone, potniške vagone in druga vozna sredstva:

(a) poznavanje splošnih vrst pogonov (električni, dizelski, parni itd.),

(b) opis zasnove vozila (podstavni vozički, koši vozil, vozniška kabina, zaščitni sistemi itd.),

(c) poznavanje vsebine in sistemov označevanja,

(d) poznavanje dokumentacije za vlakovne kompozicije,

(e) razumevanje zaviralnih sistemov in izračun zavornih vrednosti,

(f) identificiranje hitrosti vlaka,

(g) identificiranje največje obremenitve in sil na spenjače,

(h) poznavanje delovanja in namena sistema za upravljanje železniškega prometa.

 

(6) Nevarnosti, ki so na splošno povezane z železniškim prometom:

(a) poznavanje načel prometne varnosti,

(b) poznavanje tveganj, povezanih z delovanjem železnice, in različnih načinov za njihovo obvladovanje,

(c) poznavanje dogodkov, pomembnih za varnost, in razumevanje potrebnega vedenja/odzivanja,

(d) poznavanje ukrepov za primer nesreč, v katerih so udeleženi ljudje (npr. evakuacija).

 

(7) Osnovna načela fizike:

(a) razumevanje sil na kolesa,

(b) identificiranje dejavnikov, ki vplivajo na pospeševanje in zaviranje (vremenske razmere, zavorni sklop, zmanjšano trenje, posipanje s peskom itd.),

(c) razumevanje osnov elektrotehnike (tokokrogi, merjenje napetosti itd.).

 

  1. Iz vsebin: Strokovno znanje o voznih sredstvih

Strojevodje morajo biti sposobni opravljati naslednje naloge:

 

  1. TESTI IN KONTROLE PRED ODHODOM

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  zbrati dokumentacijo in potrebno opremo,
  •  preveriti zmogljivost vlečnega vozila,
  •  preveriti podatke, vnesene v dokumentacijo, ki je na vlečnem vozilu,
  •  na podlagi navedenih preverjanj in testov zagotoviti, da je vlečno vozilo zmožno vleči vlak in da varnostna oprema deluje,
  •  način predaje lokomotive na začetku vožnje in preverjanje razpoložljivosti in delovanja predpisane zaščitne in varnostne opreme,
  •  izvesti morebitna rutinska preventivna vzdrževalna dela.

 

  1. ZNANJE O VOZNIH SREDSTVIH

Za upravljanje lokomotive morajo strojevodje poznati vse kontrolne sisteme in indikatorje, ki jih imajo na voljo, še posebej:

  •  vlečni sistem,
  •  zavorni sistem,
  •  varnostne naprave in naprave za zaščito obratovanja.

Da bi lahko zaznali in locirali nepravilnosti v voznih sredstvih, jih javili in ugotovili, kaj je potrebno za njihovo odpravo, ter v določenih primerih sami sprejeli ukrepe, morajo strojevodje poznati:

  •  mehanske strukture,
  •  vlečno in odbojno napravo,
  •  pogon,
  •  varnostno opremo,
  •  rezervoarje za gorivo, sistem oskrbe z gorivom, izpušni sistem,
  •  pomen oznak na notranjem in zunanjem delu voznega sredstva, predvsem simbolov za transport nevarnega blaga,
  •  sistem za zapis poteka vožnje,
  •  električne in pnevmatske sisteme,
  •  tokovni odjemnik in visokonapetostne tokokroge,
  •  komunikacijsko opremo (radijska povezava vlaka z mestom vodenja in upravljanja prometa itd.),
  •  vozni red,
  •  sestavne dele voznih sredstev, njihov namen in posebne sisteme vlečnih vozil, zlasti sistem za ustavljanje vlaka z izpraznitvijo glavnega zavornega voda,
  •  zavorni sistem,
  •  dele, specifične za vlečna vozila,
  •  prenos moči, motorje in menjalnike.

 

  1. TESTIRANJE ZAVOR

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  pred odhodom preveriti in izračunati zavorno silo vlaka, ki mora ustrezati zavorni moči, določeni v dokumentaciji vlaka,
  •  preveriti delovanje različnih komponent zavornega sistema vlečnega vozila in vlaka, po potrebi pred odhodom, ob zagonu in med vožnjo.

 

  1. NAČIN DELOVANJA IN NAJVEČJA HITROST VLAKA GLEDE NA LASTNOSTI PROGE

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  seznaniti se s podatki, ki so mu bili posredovani pred odhodom,
  •  določiti način vožnje in največjo hitrost vlaka na podlagi spremenljivk, kot so omejitev hitrosti, vremenske razmere ali morebitne spremembe v signalizaciji.

 

  1. UPRAVLJANJE VLAKA NA NAČIN, KI NE POŠKODUJE NAPRAV ALI VOZIL

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  uporabljati vse razpoložljive kontrolne sisteme v skladu z veljavnimi pravili,
  •  speljati vlak ob upoštevanju omejitev glede adhezijskih pogojev in moči,
  •  uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav.

 

  1. MOTNJE

Strojevodje morajo:

  •  biti sposobni zaznave neobičajnih dogodkov v zvezi z obnašanjem vlaka,
  •  biti sposobni pregledati vlak in ugotoviti znake motenj, razlikovati med njimi in se ustrezno odzvati glede na njihovo relativno pomembnost ter jih poskušati odpraviti, pri čemer ima vedno prednost varnost železniškega prometa in ljudi,
  •  poznati razpoložljiva varnostna in komunikacijska sredstva.

 

  1. NEZGODE IN NESREČE PRI DELOVANJU, POŽARI IN NESREČE, V KATERIH SO UDELEŽENI LJUDJE

Strojevodje morajo:

  •  biti sposobni sprejeti ukrepe za varovanje vlaka in obveščanja ob nesreči, v kateri so udeleženi potniki na vlaku,
  •  biti sposobni ugotoviti, ali vlak prevaža nevarno blago na podlagi dokumentacije vlaka in oznak nevarnih snovi na vagonih,
  •  poznati postopke o evakuaciji vlaka v sili.

 

  1. POGOJI ZA NADALJNJO VOŽNJO PO NEZGODI, V KATERI SO BILA UDELEŽENA VOZNA SREDSTVA

Po nezgodi morajo biti strojevodje sposobni presoditi, ali in pod katerimi pogoji lahko vozilo nadaljuje vožnjo, tako da upravljavca železniške infrastrukture o teh pogojih čim prej obvestijo.

Strojevodje morajo biti sposobni presoditi, ali je pred nadaljevanjem vožnje potrebna strokovna ocena.

 

  1. MIROVANJE VLAKA

Strojevodje morajo biti sposobni sprejemati ukrepe, s katerimi tudi v najbolj težkih razmerah preprečijo nepričakovan utek ali premik vlaka ali njegovega dela.

Poleg tega morajo strojevodje poznati ukrepe, s katerimi lahko zaustavijo vlak ali del vlaka, če se je ta začel nepričakovano premikati.

 

  1. Iz vsebin: Strokovno znanje o infrastrukturi

 

  1. TESTIRANJE ZAVOR

Strojevodje morajo biti pred odhodom sposobni preveriti in izračunati, ali zavorna moč vlaka ustreza zavorni sili, določeni za progo, ki je določena v dokumentaciji vlaka.

 

  1. NAČIN DELOVANJA IN NAJVEČJA HITROST VLAKA GLEDE NA LASTNOSTI PROGE

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  seznaniti se s podatki, ki so jim bili posredovani, npr. omejitve hitrosti ali morebitne spremembe v signalizaciji,
  •  določiti način vožnje in največjo hitrost vlaka glede na lastnosti proge.

 

  1. POZNAVANJE PROGE

Strojevodje morajo biti sposobni predvideti težave in se ustrezno odzvati v skladu z varnostjo in drugimi nalogami, kot so točnost in gospodarski vidiki. Zato morajo dobro poznati železniške proge in naprave na progah ter na morebitnih dogovorjenih alternativnih progah.

Pomembni so naslednji vidiki:

  •  pogoji vožnje (spremembe tira, enotirni promet itd.),
  •  kontrola načrtovane vlakovne poti z uporabo ustrezne dokumentacije,
  •  poznavanje tirov, ki jih je mogoče uporabiti za dano vrsto vleke,
  •  veljavni prometni predpisi in pomen signalizacije,
  •  ureditev vodenja prometa,
  •  blokovni sistem železniške proge in pripadajoči predpisi,
  •  imena in lega postaj ter prepoznavanje postaj in postavljalnic od daleč zaradi ustrezne prilagoditve hitrosti,
  •  prikaz prehodov med sistemi vodenja prometa ali sistemi za oskrbo z električno energijo,
  •  omejitve hitrosti za različne kategorije vlakov,
  •  topografske značilnosti,
  •  posebni pogoji zaviranja, npr. pogoji, ki veljajo za proge z velikim naklonom,
  •  operativne posebnosti: posebni signali, znaki, pogoji za odhod itd.

 

  1. VARNOSTNI PREDPISI

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  speljati vlak šele, ko so izpolnjeni vsi predpisani pogoji (vozni red, ukaz ali signal za odhod, po potrebi delovanje signalov itd.),
  •  opazovati signale na progi ali v vozniški kabini, jih nemudoma in brez napak prepoznati ter ustrezno ukrepati,
  •  varno upravljati vlak v posebnih razmerah in upoštevati naloge v zvezi z varnostjo: posebni načini vožnje, če se to zahteva, začasna počasna vožnja, vožnja v nasprotno smer, dovoljenje za nadaljevanje vožnje v nevarnih razmerah, vožnja mimo signala za ustavitev, menjava smeri vožnje, vožnja skozi območja gradbišč itd.,
  •  spoštovati načrtovane ali nenačrtovane ustavitve in ob ustavitvi po potrebi izvesti dodatne postopke za varnost potnikov, še posebej odpiranje in zapiranje vrat.

 

  1. UPRAVLJANJE VLAKA

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  določiti položaj vlaka na progi v vsakem trenutku,
  •  uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav,
  •  prilagoditi hitrost vlaka voznemu redu in morebitnim navodilom o optimalni rabi energije, pri čemer mora upoštevati lastnosti vlečnega vozila, vlaka, proge in okolja.

 

  1.  MOTNJE

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  prepoznati neobičajne dogodke v zvezi z železniško infrastrukturo in okoljem, kolikor to dopušča upravljanje vlaka: signali, tiri, oskrba z energijo, železniški prehodi, okolica tirov, preostali promet,
  •  oceniti oddaljenost ovir,
  •  upravljavca železniške infrastrukture čim prej obvestiti o mestu in vrsti opažene motnje ter se prepričati, da je ta pravilno razumel informacijo,
  •  ob upoštevanju železniške infrastrukture zagotoviti ali sprejeti ukrepe za zagotovitev varnosti prometa in ljudi, kadarkoli je to potrebno.

 

  1.  NEZGODE IN NESREČE PRI DELOVANJU, POŽARI IN NESREČE, V KATERIH SO UDELEŽENI LJUDJE

Strojevodje morajo biti sposobni:

  •  sprejeti ukrepe za zaščito vlaka in poklicati pomoč v primeru nesreče, v kateri so udeleženi ljudje,
  •  določiti mesto ustavitve vlaka v primeru požara in po potrebi olajšati evakuacijo potnikov,
  •  če sam ne more pogasiti požara, čim prej posredovati koristne informacije o požaru,
  •  čim prej obvestiti upravljavca železniške infrastrukture o teh razmerah,
  •  presoditi, ali vlak glede na stanje železniške infrastrukture lahko nadaljuje vožnjo in pod katerimi pogoji.

 

  1. Iz vsebin: Jezikovno znanje

Strojevodje, ki morajo komunicirati z upravljavcem železniške infrastrukture o ključnih varnostnih vprašanjih, morajo toliko obvladati slovenski jezik, da jim njihovo znanje jezika omogoča aktivno in učinkovito sporazumevanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah.

Strojevodje morajo biti sposobni uporabe sporočil in komunikacijskih metod, opredeljenih v TSI Vodenje in upravljanje prometa. Prav tako morajo biti sposobni razumevanja (tako slušnega kot bralnega) in sporočanja (tako ustnega in pisnega) na stopnji B1 Skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, ki ga je oblikoval Svet Evrope (Skupni evropski referenčni okvir za jezike: učenje, poučevanje, ocenjevanje, 2001).

 

  1. Postopek in drugi pogoji

Varnostni organ vodi postopek o določitvi centra preverjanja in v njem odloča v skladu s pravnimi pravili, določenimi z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP).

Prijavo prosilci oddajo na obrazcu Vloga za določitev centra preverjanja (obrazec 1). Prosilci na obrazcu označijo, za katere programe dejavnosti centra preverjanja se prijavljajo.

Odločitev varnostnega organa o določitvi centra bo temeljila na oceni predložene dokumentacije. Varnostni organ bo v primeru izpolnjevanja predpisanih pogojev določil centre preverjanja za določen čas.

Za dodatne informacije lahko naslovite vprašanja na elektronski naslov: gp.azp@azp.si.

Vloge morajo biti podane v pisni obliki, in sicer jih lahko prosilci oddajo s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno na naslov: Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor. Ovojnica mora biti označena s pripisom VLOGA ZA POOBLASTITEV CENTRA PREVERJANJA.

 

  1. Rok za oddajo vloge in drugi pogoji

 

Z objavo tega postopka preneha veljati Javni razpis za priznanje subjektov (centrov) preverjanja za strojevodje in voznike progovnih vozil št.: 37506-1/2015 ZP 1 z dne 30. 10. 2015.

Vloga prosilca za pooblastitev centra preverjanja mora biti popolna.

Ob vložitvi vloge mora prosilec plačati upravno takso v znesku 463,10 € za prvo vlogo in podaljšanje oziroma 177,20 € za dopolnitev oziroma spremembo dodeljenega statusa centra preverjanja po tarifni številki 1 in 35 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, 14/15, 84/15 in 32/16). Prosilec plača takso na podračun št. 01100-1000345513 – državne upravne takse s področja prometa in zvez - sklic: 11 16462-7111207-06010119.

 

Centri preverjanja strojevodje _ Obrazci

Kontaktni podatki

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije
Kopitarjeva 5
2000 Maribor

Davčna številka: 19339496
Matična številka: 1834452000

Tajništvo: +386 (0)2 234 14 27
Telefax: +386 (0)2 234 14 52
E-mail: gp.azp@azp.si

Uradne ure:
ponedeljek in petek: od 9.00 - 12.00 ure
sreda: od 9.00 - 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure