Na naših spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Preberite več o piškotih.

Pooblaščanje centrov usposabljanja

Na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18), v nadaljevanju ZVZelP-1, ter devetega odstavka 11. člena Pravilnika o strojevodjih, centrih usposabljanja, ocenjevalcih in centrih preverjanja (Uradni list RS, št. 35/19), v nadaljevanju Pravilnik, objavlja Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor

 

POSTOPEK

za pooblastitev centrov usposabljanja za strojevodje

 

  1. Predmet:

Na podlagi določil 74. člena ZVZelP-1 in prvega odstavka 11. člena Pravilnika lahko usposabljanje kandidatov za delovna mesta strojevodje izvajajo le centri usposabljanja po posameznih programih. Ob upoštevanju določb devetega odstavka 11. člena Pravilnika se centri usposabljanja določijo za največ 5 let.

Centri usposabljanja morajo izpolnjevati pogoje, določene s Sklepom Komisije o merilih za priznavanje centrov za usposabljanje, ki usposabljajo strojevodje, merilih za priznavanje ocenjevalcev strojevodij in o merilih za organizacijo preverjanj v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2011/765/EU (UL L št. 314 z dne 29. 11. 2011, str. 36; v nadaljevanju Sklep 2011/765/EU).

Na podlagi 13. točke prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 74. člena ZVZelP-1 centre usposabljanja pooblašča varnostni organ.

Ob upoštevanju navedenega Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju varnostni organ) objavlja postopek za pooblastitev, na podlagi katerega bo prosilcem, ki bodo vložili prijavo in bodo izpolnjevali vse pogoje, priznana sposobnost izvajanja dejavnosti centra usposabljanja po posameznih programih, in sicer:

  1. splošno strokovno znanje,
  2. strokovno znanje o voznih sredstvih,
  3. strokovno znanje o infrastrukturi,
  4. jezikovno znanje.

 

  1. Osnovni pogoji za sodelovanje:

Prosilec mora izpolnjevati naslednje osnovne pogoje:

  1. biti mora pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki je predmet postopka za pooblastitev,
  2. ne sme biti v postopku stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu z veljavnimi predpisi.

 

Dokazila:

Prosilec izkaže, da izpolnjuje pogoje iz prve in druge točke s potrdilom iz uradne evidence (izpisek iz sodnega/poslovnega registra in potrdilo gospodarskega oddelka pristojnega okrožnega sodišča).

Prosilec lahko varnostnemu organu predloži tudi izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo ter pooblastilo (obrazec 2 in obrazec 3), ki sta v prilogi postopka, na podlagi katerih bo varnostni organ sam pridobil potrebne podatke. Če varnostni organ kljub prejetemu pooblastilu ne more pridobiti ustreznega potrdila pristojnega organa, mu mora prosilec tako potrdilo priskrbeti v dodatno postavljenem roku.

 

  1. Pogoji za izvajanje programov usposabljanja

 

  1. Za izpolnjevanje pogojev iz točk (b) in (c) drugega odstavka 4. člena Sklepa 2011/765/EU in druge točke priloge 3 Pravilnika morajo centri usposabljanja izpolnjevati:


a) materialne pogoje, na način, da zagotovijo:

- ustrezen prostor, kjer se izvaja usposabljanje z zagotovljenimi minimalnimi pogoji za delo (1,5 m² delovne površine na kandidata in izvajalca, ustrezna oprema in tehnična oprema za prikaz vsebine programa usposabljanja),

- dostop do ustreznih delovnih sredstev (vlečna vozila, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, stabilne naprave električne vleke ali simulatorji, ki ta delovna sredstva nadomestijo v cilju usposabljanja), če je v teoretičnem delu usposabljanja predviden praktični pouk,

- nabavo ali uporabo strokovne literature in veljavnih predpisov v elektronski ali pisni obliki.

 

b) kadrovske pogoje, na način, da:

- imajo izvajalci usposabljanja, ki izvajajo usposabljanje iz vsebin splošnega strokovnega znanja ter teoretičen del usposabljanja iz vsebin strokovnega znanja o voznih sredstvih in strokovnega znanja o infrastrukturi, najmanj srednješolsko izobrazbo 5. ravni, andragoško usposobljenost v obsegu najmanj 24 pedagoških ur in najmanj 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu, na katerem morajo poznati tudi vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu strojevodje,

- imajo izvajalci usposabljanja, ki izvajajo usposabljanje iz jezikovnega znanja, najmanj univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo 2. bolonjske ravni, smeri slovenistika ali podobno, in pedagoško-andragoško izobrazbo,

- praktično usposabljanje izvajajo vodje usposabljanja, ki imajo veljavno dovoljenje za strojevodjo in veljavno spričevalo iz vsebine usposabljanja ali za podobno progo ali vozno sredstvo ter vsaj tri leta strokovnih izkušenj pri vožnji. Kadar vodja usposabljanja nima veljavnega spričevala za ustrezno infrastrukturo ali vozno sredstvo, je pri usposabljanju prisoten strojevodja, ki ima spričevalo za tako infrastrukturo ali vozno sredstvo.

 

  1. Za izpolnjevanje pogojev iz 3. člena in točk (a), (d), (e), (f), (g) in (h) drugega odstavka 4. člena Sklepa 2011/765/EU morajo centri usposabljanja izdelati procese, iz katerih bo razvidno, kako so zagotovljeni:
     

a) neodvisnost usposabljanj od interesov podjetja, ki je lastnik centra usposabljanja, in nepristranskost do vseh udeležencev, zlasti kadar center usposabljanja izvaja usposabljanje za osebe, zaposlene v podjetju, ki je lastnik centra za usposabljanje, in druge osebe. Centri usposabljanja morajo uporabljati za osebe, zaposlene v podjetju, ki je lastnik centra usposabljanja, in za druge osebe enaka pravila,

b) učinkovita vodstvena struktura, ki zagotavlja vodjem in izvajalcem usposabljanja ustrezne kvalifikacije in izkušnje za izvajanje usposabljanja,
c) metodologija, ki jo nameravajo uporabljati za oblikovanje vsebine, organizacije in trajanje tečajev usposabljanja, načrtov usposabljanja in shem usposobljenosti,
č) nadzorovanje in evidentiranje izvajanja dejavnosti usposabljanja, ki obsega najmanj informacije o udeležencih, vodjih usposabljanja ter številu in namenu tečajev,
d) sistem za obvladovanje kakovosti (npr. ISO 9001) ali enakovredni postopki s sistemi obvladovanja kakovosti; stran 4156/št. 35/31. 5. 2019 Uradni list Republike Slovenije,
e) upravljanje usposobljenosti, ki obsega začetno usposabljanje, ohranjanje usposobljenosti z ukrepi za ohranjanje strokovnega znanja vodij usposabljanja,
f) sprotno posodabljanje metod, orodij in opreme za usposabljanje, vključno z literaturo za usposabljanje in programsko opremo za usposabljanje, ter dokumentov, ki jih zagotovi upravljavec infrastrukture (pravilniki, signali ali varnostni sistemi).

 

Če prosilec nima izdelanih procesov, s katerimi bo dokazoval doseganje ciljev, navedenih v zgornjih alinejah, bodisi ima procese izdelane pomanjkljivo, bo varnostni organ štel, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za izvajanje programov usposabljanja.

Varnostni organ bo presojal izdelane procese tako, da bo ugotavljal, ali zastavljen proces zagotavlja doseganje postavljenih ciljev.

Vsebina usposabljanj iz 2.c točke tega poglavja mora biti zasnovana tako, da bo zajemala naslednja znanja po posameznih programih:

 

  1. Za program usposabljanja: Splošno strokovno znanje

Cilj splošnega usposabljanja je zagotoviti splošno usposobljenost pri vseh vidikih, pomembnih za poklic strojevodje. Splošno usposabljanje se zato osredotoči na osnovno znanje in načela, ki se uporabljajo neodvisno od vrste voznega sredstva ali infrastrukture. Lahko se organizira brez praktičnih vaj.

Splošno usposabljanje zajema vsebine od (1) do (7) spodaj. Vrstni red, v katerem so prikazane, ni prednostni vrstni red.

Glagolniki, uporabljeni v seznamu, nakazujejo vrsto veščine, za katero se pričakuje, da jo bo kandidat pridobil. Njihov pomen je opisan v naslednji tabeli:

 

Vrsta veščine

 

Opis

 

poznavanje, opis

opisuje pridobitev znanja (podatki, dejstva), potrebnega za razumevanje razmerij

razumevanje, identificiranje

opisuje identifikacijo in pomnjenje konteksta, izvajanje nalog in reševanje težav v opredeljenem okviru

 

(1) Delo strojevodje, delovno okolje, vloga in odgovornost strojevodje v procesu železniške dejavnosti, poklicne in osebnostne zahteve pri dolžnostih strojevodje:

 

  1. poznavanje splošne zakonodaje in predpisov za železniško dejavnost ter varnost (zahteve in postopki glede izdaje spričeval za strojevodje, nevarno blago, varstvo okolja, požarna varnost itd.),
  2. razumevanje posebnih zahtev ter poklicnih in osebnostnih zahtev (pretežno samostojno delo, izmensko delo v 24-urnem ciklu, osebna zaščita in varnost, branje in posodabljanje dokumentov itd.),
  3. razumevanje vedenja, ki je povezano z odgovornostjo, pomembno za varnost (zdravila, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi, bolezni, stres, utrujenost itd.),
  4. identificiranje referenčnih in operativnih dokumentov (npr. pravilnik, navodila o progi, priročnik za strojevodjo itd.),
  5. identificiranje odgovornosti in funkcij vpletenih oseb,
  6. razumevanje pomembnosti natančnosti pri izvajanju nalog in delovnih metodah,
  7. razumevanje vidikov varnosti in zdravja pri delu (npr. pravila vedenja na tirih in v njihovi bližini, pravila vedenja za varno vstopanje in izstopanje iz vlečnega vozila, ergonomija, varnostni predpisi za osebje, osebna zaščitna oprema itd.),
  8. poznavanje vedenjskih veščin in načel (obvladovanje stresa, izredne situacije itd.),
  9. poznavanje osnov varovanja okolja (sprejemljivi načini vožnje itd.).

(2) Železniške tehnologije, vključno z varnostnimi načeli operativnih predpisov:

  1. poznavanje osnov, predpisov in določb v zvezi z varnostjo v železniški dejavnosti,
  2. identificiranje odgovornosti in funkcij vpletenih oseb.

(3) Osnove železniške infrastrukture:

  1. poznavanje sistematičnih in strukturnih osnov ter parametrov,
  2. poznavanje splošnih značilnosti tirov, postaj in ranžirnih postaj,
  3. poznavanje železniških struktur (mostovi, predori, kretnice itd.),
  4. poznavanje načinov obratovanja (obratovanje na enotirni progi, dvotirni progi itd.),
  5. poznavanje signalizacije in sistemov za nadzor nad vlaki,
  6. poznavanje varnostnih naprav (detektorji vročih osi, detektorji dima v predorih itd.),
  7. poznavanje napajanja z električno energijo za vleko (vozni vodi, napajalna tirnica itd.).

(4) Osnove operativne komunikacije:

  1. poznavanje pomembnosti komunikacije ter načinov in postopkov komuniciranja,
  2. identificiranje oseb, s katerimi mora strojevodja stopiti v stik, njihove vloge in odgovornosti (osebje upravljavca infrastrukture, delovne naloge drugega vlakovnega osebja itd.),
  3. identificiranje situacij, ki zahtevajo vzpostavitev komunikacije,
  4. razumevanje komunikacijskih metod.

(5) Vlaki, njihove kompozicije in tehnične zahteve za vlečna vozila, tovorne vagone, potniške vagone in druga vozna sredstva:

  1. poznavanje splošnih vrst pogonov (električni, dizelski, parni itd.),
  2. opis zasnove vozila (podstavni vozički, koši vozil, vozniška kabina, zaščitni sistemi itd.),
  3. poznavanje vsebine in sistemov označevanja,
  4. poznavanje dokumentacije za vlakovne kompozicije,
  5. razumevanje zaviralnih sistemov in izračun zavornih vrednosti,
  6. identificiranje hitrosti vlaka,
  7. identificiranje največje obremenitve in sil na spenjače,
  8. poznavanje delovanja in namena sistema za upravljanje železniškega prometa.

(6) Nevarnosti, ki so na splošno povezane z železniškim prometom:

  1. poznavanje načel prometne varnosti,
  2. poznavanje tveganj, povezanih z delovanjem železnice, in različnih načinov za njihovo obvladovanje,
  3. poznavanje dogodkov, pomembnih za varnost, in razumevanje potrebnega vedenja/odzivanja,
  4. poznavanje ukrepov za primer nesreč, v katerih so udeleženi ljudje (npr. evakuacija).

(7) Osnovna načela fizike:

  1. razumevanje sil na kolesa,
  2. identificiranje dejavnikov, ki vplivajo na pospeševanje in zaviranje (vremenske razmere, zavorni sklop, zmanjšano trenje, posipanje s peskom itd.),
  3. razumevanje osnov elektrotehnike (tokokrogi, merjenje napetosti itd.).

Za program usposabljanja: Strokovno znanje o voznih sredstvih

Program usposabljanja o vozilih in voznih sredstvih mora biti sestavljen tako, da udeležencem zagotavlja znanja o:

 

  1. TESTIH IN KONTROLAH PRED ODHODOM

Med ta znanja spada:

  • zbiranje dokumentacije in potrebne opreme,
  • preverjanje zmogljivosti vlečnega vozila,
  • preverjanje podatkov, ki se vnašajo v dokumentacijo, ki je na vlečnem vozilu,
  • na podlagi navedenih preverjanj in testov zagotoviti, da je vlečno vozilo zmožno vleči vlak in da varnostna oprema deluje,
  • način predaje lokomotive na začetku vožnje ter preverjanje razpoložljivosti in delovanja predpisane zaščitne in varnostne opreme,
  • izvedba morebitnih rutinskih preventivnih vzdrževalnih del.

 

  1. ZNANJE O VOZNIH SREDSTVIH

Sem spadajo znanja o vseh kontrolnih sistemih in indikatorjih, ki so na voljo, še posebej o:

  • vlečnih sistemih,
  • zavornih sistemih,
  • varnostnih napravah in napravah za zaščito obratovanja.

Za sposobnost zaznave in lociranje nepravilnosti v voznih sredstvih ter ugotavljanje, kaj je treba ukreniti za njihovo odpravo, mora program usposabljanja vsebovati znanja o:

  • mehanskih strukturah,
  • vlečnih in odbojnih napravah,
  • pogonih,
  • varnostni opremi,
  • rezervoarjih za gorivo, sistemih oskrbe z gorivom, izpušnih sistemih,
  • pomenu oznak na notranjem in zunanjem delu voznega sredstva, predvsem simbolov za transport nevarnega blaga,
  • sistemih za zapis poteka vožnje,
  • električnih in pnevmatskih sistemih,
  • tokovnih odjemnikih in visokonapetostnih tokokrogih,
  • komunikacijski opremi (radijska povezava vlaka z mestom vodenja in upravljanja prometa itd.),
  • voznem redu,
  • sestavnih delih voznih sredstev, njihovem namenu in posebnih sistemih vlečnih vozil, zlasti sistemih za ustavljanje vlaka z izpraznitvijo glavnega zavornega voda,
  • zavornem sistemu,
  • delih, specifičnih za vlečna vozila,
  • prenosu moči, motorjih in menjalnikih.

 

  1. TESTIRANJE ZAVOR

Sem spada:

  • preverjanje in izračun zavorne sile vlaka, ki mora ustrezati zavorni moči, določeni v dokumentaciji vlaka,
  • preverjanje delovanja različnih komponent zavornega sistema vlečnega vozila in vlaka, po potrebi pred odhodom, ob zagonu in med vožnjo.

 

  1. NAČIN DELOVANJA IN NAJVEČJA HITROST VLAKA GLEDE NA LASTNOSTI PROGE

Sem spada:

  • seznanitev s podatki, ki so bili posredovani pred odhodom,
  • določitev načina vožnje in največja hitrost vlaka na podlagi spremenljivk, kot so omejitev hitrosti, vremenske razmere ali morebitne spremembe v signalizaciji.

 

  1. UPRAVLJANJE VLAKA TAKO, DA NE POŠKODUJE NAPRAV ALI VOZIL

Sem spada:

  • uporaba vseh razpoložljivih kontrolnih sistemov v skladu z veljavnimi pravili,
  • speljava vlaka ob upoštevanju omejitev glede adhezijskih pogojev in moči,
  • uporaba zavor za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav.

 

  1. MOTNJE

Sem spada:

  • zaznavanje neobičajnih dogodkov v zvezi z obnašanjem vlaka,
  • pregled vlaka in ugotavljanje znakov motenj, razlikovanje med njimi in ustrezno odzivanje glede na njihovo relativno pomembnost ter možnosti odprave, pri čemer ima vedno prednost varnost železniškega prometa in ljudi,
  • poznavanje razpoložljivih varnostnih in komunikacijskih sredstev.

 

  1. NEZGODE IN NESREČE PRI DELOVANJU, POŽARI IN NESREČE, V KATERIH SO UDELEŽENI LJUDJE

Sem spada:

  • sprejemanje ukrepov za varovanje vlaka in obveščanja ob nesreči, v kateri so udeleženi potniki na vlaku,
  • ugotavljanje, ali vlak prevaža nevarno blago na podlagi dokumentacije vlaka in oznak nevarnih snovi na vagonih,
  • poznavanje postopkov o evakuaciji vlaka v sili.

 

  1. POGOJI ZA NADALJNJO VOŽNJO PO NEZGODI, V KATERI SO BILA UDELEŽENA VOZNA SREDSTVA

Sem spada sposobnost, da se po nezgodi presodi, ali in pod katerimi pogoji lahko vozilo nadaljuje vožnjo, tako da upravljavca železniške infrastrukture o teh pogojih čim prej obvesti. Prav tako je potrebna sposobnost ocenitve, ali je pred nadaljevanjem vožnje potrebna strokovna ocena.

 

  1. MIROVANJE VLAKA

Udeležence usposabljanja je treba usposobiti, tako da so sposobni sprejemati ukrepe, s katerimi tudi v najbolj težkih razmerah preprečijo nepričakovan utek ali premik vlaka ali njegovega dela. Poleg tega morajo poznati ukrepe, s katerimi lahko zaustavijo vlak ali del vlaka, če se je ta začel nepričakovano premikati.

 

  1. Za program usposabljanja: Strokovno znanje o infrastrukturi

 

  1. TESTIRANJE ZAVOR

Udeležence usposabljanja je treba toliko usposobiti, da so sposobni pred odhodom preveriti in izračunati, ali zavorna moč vlaka ustreza zavorni sili, določeni za progo, ki je določena v dokumentaciji vlaka.

 

  1. NAČIN DELOVANJA IN NAJVEČJA HITROST VLAKA GLEDE NA LASTNOSTI PROGE

Sem spada sposobnost:

  • seznaniti se s podatki, ki so mu bili posredovani, npr. omejitve hitrosti ali morebitne spremembe v signalizaciji,
  • določiti način vožnje in največjo hitrost vlaka glede na lastnosti proge.

 

  1. POZNAVANJE PROGE

Sem spada sposobnost predvideti težave in se ustrezno odzvati v skladu z varnostjo in drugimi nalogami, kot so točnost in gospodarski vidiki. Zato je potrebno dobro poznavanje železniške proge in naprave na progah ter na morebitnih dogovorjenih alternativnih progah.

Pomembni so naslednji vidiki:

  • pogoji vožnje (spremembe tira, enotirni promet itd.),
  • kontrola načrtovane vlakovne poti z uporabo ustrezne dokumentacije,
  • poznavanje tirov, ki jih je mogoče uporabiti za dano vrsto vleke,
  • veljavni prometni predpisi in pomen signalizacije,
  • ureditev vodenja prometa,
  • blokovni sistem železniške proge in pripadajoči predpisi,
  • imena in lega postaj ter prepoznavanje postaj in postavljalnic od daleč zaradi ustrezne prilagoditve hitrosti,
  • prikaz prehodov med sistemi vodenja prometa ali sistemi za oskrbo z električno energijo,
  • omejitve hitrosti za različne kategorije vlakov,
  • topografske značilnosti,
  • posebni pogoji zaviranja, npr. pogoji, ki veljajo za proge z velikim naklonom,
  • operativne posebnosti: posebni signali, znaki, pogoji za odhod itd.

 

  1. VARNOSTNI PREDPISI

Udeležence usposabljanja je treba usposobiti, da so sposobni:

  • speljati vlak šele, ko so izpolnjeni vsi predpisani pogoji (vozni red, ukaz ali signal za odhod, po potrebi delovanje signalov itd.),
  • opazovati signale na progi ali v vozniški kabini, jih nemudoma in brez napak prepoznati ter ustrezno ukrepati,
  • varno upravljati vlak v posebnih razmerah in upoštevati naloge, ki so v zvezi z varnostjo: posebni načini vožnje, če se to zahteva, začasna počasna vožnja, vožnja v nasprotno smer, dovoljenje za nadaljevanje vožnje v nevarnih razmerah, vožnja mimo signala za ustavitev, menjava smeri vožnje, vožnja skozi območja gradbišč itd.,
  • spoštovati načrtovane ali nenačrtovane ustavitve in ob ustavitvah po potrebi izvesti dodatne postopke za varnost potnikov, še posebej odpiranje in zapiranje vrat.

 

  1. UPRAVLJANJE VLAKA

Udeležence usposabljanja je treba usposobiti, da so sposobni:

  • določiti položaj vlaka na progi v vsakem trenutku,
  • uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav,
  • prilagoditi hitrost vlaka voznemu redu in morebitnim navodilom o optimalni rabi energije, pri čemer morajo upoštevati lastnosti vlečnega vozila, vlaka, proge in okolja.

 

  1. MOTNJE

Udeležence usposabljanja je treba usposobiti, da so sposobni:

  • prepoznati nenavadne dogodke v zvezi z železniško infrastrukturo in okoljem, kolikor to dopušča upravljanje vlaka: signali, tiri, oskrba z energijo, železniški prehodi, okolica tirov, preostali promet,
  • oceniti oddaljenost ovir,
  • upravljavca železniške infrastrukture čim prej obvestiti o mestu in vrsti opažene motnje ter se prepričati, da je ta pravilno razumel informacijo,
  • ob upoštevanju železniške infrastrukture zagotoviti ali sprejeti ukrepe za zagotovitev varnosti prometa in ljudi, kadarkoli je to potrebno.

 

  1. NEZGODE IN NESREČE PRI DELOVANJU, POŽARI IN NESREČE, V KATERIH SO UDELEŽENI LJUDJE

Udeležence usposabljanja je treba usposobiti, da so sposobni:

  • sprejeti ukrepe za zaščito vlaka in poklicati pomoč ob nesreči, v kateri so udeleženi ljudje,
  • določiti mesto ustavitve vlaka v primeru požara in po potrebi olajšati evakuacijo potnikov,
  • če sam ne more pogasiti požara, čim prej posredovati koristne informacije o požaru,
  • čim prej obvestiti upravljavca železniške infrastrukture o teh razmerah,
  • oceniti, ali vlak glede na stanje železniške infrastrukture lahko nadaljuje vožnjo in pod katerimi pogoji.

 

Izvajalec programa usposabljanja: Strokovno znanje o železniški infrastrukturi mora v svojem sistemu predvideti in opredeliti izvajanje strokovnega izpopolnjevanja strojevodij.

 

 

  1. Za program usposabljanja: Jezikovno znanje

Udeleženci usposabljanja se morajo po programu toliko usposobiti, da pridobijo znanje slovenskega jezika in so sposobni komunicirati z upravljavcem železniške infrastrukture o ključnih varnostnih vprašanjih. Njihovo znanje jezika jim mora omogočati aktivno in učinkovito sporazumevanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah.

Strojevodje morajo biti sposobni uporabiti sporočila in komunikacijske metode, opredeljene v TSI Vodenje in upravljanje prometa. Prav tako morajo biti sposobni razumeti (slušno in bralno) in sporočati (ustno in pisno) na stopnji B1 Skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, ki ga je oblikoval Svet Evrope (Skupni evropski referenčni okvir za jezike: učenje, poučevanje, ocenjevanje, 2001).

 

 

  1. Postopek in drugi pogoji

Varnostni organ vodi postopek o določitvi centra usposabljanja in v njem odloča v skladu s pravnimi pravili, določenimi z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP).

Prijavo prosilci oddajo na obrazcu Vloga za določitev centra usposabljanja (obrazec 1). Prosilci na obrazcu označijo, za katere programe dejavnosti centra usposabljanja se prijavljajo.

Odločitev varnostnega organa o določitvi centra bo temeljila na oceni predložene dokumentacije. Varnostni organ bo v primeru izpolnjevanja predpisanih pogojev določil centre usposabljanja za določen čas.

Za dodatne informacije lahko naslovite vprašanja na elektronski naslov: gp.azp@azp.si.

Vloge morajo biti podane v pisni obliki, in sicer jih lahko kandidati oddajo s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno na naslov: Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor. Ovojnica mora biti označena s pripisom VLOGA ZA POOBLASTITEV CENTRA USPOSABLJANJA.

 

  1. Rok za oddajo vloge in drugi pogoji

 

Z objavo tega postopka preneha veljati Javni razpis za priznanje subjektov (centrov) usposabljanja za strojevodje in voznike progovnih vozil št.: 37505-2/2015 ZP 1 z dne 30. 10. 2015.

Vloga prosilca za pooblastitev centra usposabljanja mora biti popolna.

Ob vložitvi vloge mora prosilec plačati upravno takso v znesku 463,10 € za prvo vlogo in podaljšanje oziroma 177,20 € za dopolnitev oziroma spremembo dodeljenega statusa centra usposabljanja po tarifni številki 1 in 35 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, 14/15, 84/15 in 32/16). Prosilec plača takso na podračun št. 01100-1000345513 – državne upravne takse s področja prometa in zvez - sklic: 11 16462-7111207-05010119.

 

Centri usposabljanja strojevodje _ Obrazci

Kontaktni podatki

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije
Kopitarjeva 5
2000 Maribor

Davčna številka: 19339496
Matična številka: 1834452000

Tajništvo: +386 (0)2 234 14 27
Telefax: +386 (0)2 234 14 52
E-mail: gp.azp@azp.si

Uradne ure:
ponedeljek in petek: od 9.00 - 12.00 ure
sreda: od 9.00 - 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure