Vsebina preverjanj mora biti zasnovana tako, da bodo pri preverjanju usposobljenosti zajete te vsebine po posameznih področjih:

1. Iz vsebin: Splošno strokovno znanje

Cilj preverjanja iz tega področja je ugotovitev, ali kandidat pozna in obvlada:

(1) Delo strojevodje, delovno okolje, vlogo in odgovornost strojevodje v procesu železniške dejavnosti, poklicne in osebnostne zahteve pri dolžnostih strojevodje:

• poznavanje splošne zakonodaje in predpisov za železniško dejavnost ter varnost (zahteve in postopki glede izdaje spričeval za strojevodje, nevarno blago, varstvo okolja, požarna varnost itn.),
• razumevanje posebnih zahtev ter poklicnih in osebnostnih zahtev (pretežno samostojno delo, izmensko delo v 24-urnem ciklu, osebna zaščita in varnost, branje in posodabljanje dokumentov itn.),
• razumevanje vedenja, ki je povezano z odgovornostjo, pomembno za varnost (zdravila, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi, bolezni, stres, utrujenost itn.),
• poznavanje referenčnih in operativnih dokumentov (npr. pravilnik, navodila o progi, priročnik za strojevodjo itn.),
• ugotavljanje odgovornosti in funkcij vpletenih oseb,
• razumevanje pomembnosti natančnosti pri izvajanju nalog in delovnih metodah,
• razumevanje vidikov varnosti in zdravja pri delu (npr. pravila vedenja na tirih in v njihovi bližini, pravila vedenja za varno vstopanje in izstopanje iz vlečnega vozila, ergonomija, varnostni predpisi za osebje, osebna zaščitna oprema itn.),
• poznavanje vedenjskih veščin in načel (obvladovanje stresa, poslabšane razmere (izredni dogodki) itn.),
• poznavanje osnov varovanja okolja (sprejemljivi načini vožnje itn.).

(2) Železniške tehnologije, vključno z varnostnimi načeli operativnih predpisov:

• poznavanje osnov, predpisov in določb v zvezi z varnostjo v železniški dejavnosti,
• ugotavljanje odgovornosti in funkcij vpletenih oseb.

(3) Osnove železniške infrastrukture:

• poznavanje sistematičnih in strukturnih osnov ter parametrov,
• poznavanje splošnih značilnosti tirov, postaj in ranžirnih postaj,
• poznavanje železniških struktur (mostovi, predori, kretnice itn.),
• poznavanje načinov obratovanja (obratovanje na enotirni progi, dvotirni progi itn.),
• poznavanje signalizacije in sistemov za nadzor nad vlaki,
• poznavanje varnostnih naprav (detektorji vročih osi, detektorji dima v predorih itn.),
• poznavanje napajanja z električno energijo za vleko (vozni vodi, napajalna tirnica itn.).

(4) Osnove operativne komunikacije:

• poznavanje pomembnosti komunikacije ter načinov in postopkov komuniciranja,
• prepoznavanje oseb, s katerimi mora strojevodja stopiti v stik, njihove vloge in odgovornosti (osebje upravljavca infrastrukture, delovne naloge drugega vlakovnega osebja itn.),
• prepoznavanje okoliščin, ki zahtevajo vzpostavitev komunikacije,
• razumevanje komunikacijskih metod.

(5) Vlaki, njihove kompozicije in tehnične zahteve za vlečna vozila, tovorne vagone, potniške vagone in druga vozna sredstva:

• poznavanje splošnih vrst pogonov (električni, dizelski, parni itn.),
• opis zasnove vozila (podstavni vozički, koši vozil, vozniška kabina, zaščitni sistemi itn.),
• poznavanje vsebine in sistemov označevanja,
• poznavanje dokumentacije za vlakovne kompozicije,
• razumevanje zaviralnih sistemov in izračun zavornih vrednosti,
• ugotavljanje hitrosti vlaka,
• ugotavljanje največje obremenitve in sil na spenjače,
• poznavanje delovanja in namena sistema za upravljanje železniškega prometa.

(6) Nevarnosti, ki so na splošno povezane z železniškim prometom:

• poznavanje načel prometne varnosti,
• poznavanje tveganj, povezanih z delovanjem železnice, in različnih načinov za njihovo obvladovanje,
• poznavanje dogodkov, pomembnih za varnost, in razumevanje potrebnega vedenja oziroma odzivanja,
• poznavanje ukrepov ob nesrečah, v katerih so udeleženi ljudje (npr. evakuacija).

(7) Osnovna načela fizike:

• razumevanje delovanja sil na kolesa,
• ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na pospeševanje in zaviranje (vremenske razmere, zavorni sklop, zmanjšano trenje, posipanje s peskom itn.),
• razumevanje osnov elektrotehnike (tokokrogi, merjenje napetosti itn.).

2. Iz vsebin: Strokovno znanje o voznih sredstvih

Strojevodje morajo biti sposobni opravljati te naloge:

1. TESTI IN KONTROLE PRED ODHODOM

Strojevodje morajo biti sposobni:

• zbrati dokumentacijo in potrebno opremo,
• preveriti zmogljivost vlečnega vozila,
• preveriti podatke, vnesene v dokumentacijo na vlečnem vozilu,
• na podlagi navedenih preverjanj in testov zagotoviti, da je vlečno vozilo zmožno vleči vlak in da varnostna oprema deluje,
• način predaje lokomotive na začetku vožnje in preverjanje razpoložljivosti in delovanja predpisane zaščitne in varnostne opreme,
• izvesti morebitna rutinska preventivna vzdrževalna dela. 2. ZNANJE O VOZNIH SREDSTVIH

2. ZNANJE O VOZNIH SREDSTVIH

Za upravljanje lokomotive morajo strojevodje poznati vse kontrolne sisteme in kazalnike, ki jih imajo na voljo, še posebej:

• vlečni sistem,
• zavorni sistem,
• varnostne naprave in naprave za zaščito obratovanja.

Da bi lahko zaznali in locirali nepravilnosti v voznih sredstvih, jih javili in ugotovili, kaj je potrebno za njihovo odpravo in v določenih primerih sami sprejeli ukrepe, morajo strojevodje poznati:

• mehanske strukture,
• vlečno in odbojno napravo,
• pogon,
• varnostno opremo,
• rezervoarje za gorivo, sistem oskrbe z gorivom, izpušni sistem,
• pomen oznak na notranjem in zunanjem delu voznega sredstva, predvsem simbolov za transport nevarnega blaga,
• sistem za zapis poteka vožnje,
• električne in pnevmatske sisteme,
• tokovni odjemnik in visokonapetostne tokokroge,
• komunikacijsko opremo (radijska povezava vlaka z mestom vodenja in upravljanja prometa itn.),
• vozni red,
• sestavne dele voznih sredstev, njihov namen in posebne sisteme vlečnih vozil, zlasti sistem za ustavljanje vlaka z izpraznitvijo glavnega zavornega voda,
• zavorni sistem,
• dele, specifične za vlečna vozila,
• prenos moči, motorje in menjalnike

3. TESTIRANJE ZAVOR

Strojevodje morajo biti sposobni:

• pred odhodom preveriti in izračunati zavorno silo vlaka, ki mora ustrezati zavorni moči, določeni v dokumentaciji vlaka,
• preveriti delovanje različnih komponent zavornega sistema vlečnega vozila in vlaka, po potrebi pred odhodom, ob zagonu in med vožnjo.

4. NAČIN DELOVANJA IN NAJVEČJA HITROST VLAKA GLEDE NA LASTNOSTI PROG

Strojevodje morajo biti sposobni:

• seznaniti se s podatki, ki so jim bili posredovani pred odhodom,
• določiti način vožnje in največjo hitrost vlaka na podlagi spremenljivk, kot so omejitev hitrosti, vremenske razmere ali morebitne spremembe v signalizaciji.

5. UPRAVLJANJE VLAKA NA NAČIN, KI NE POŠKODUJE NAPRAV ALI VOZIL

Strojevodje morajo biti sposobni:

• uporabljati vse razpoložljive kontrolne sisteme v skladu z veljavnimi pravili,
• speljati vlak ob upoštevanju omejitev glede adhezijskih pogojev in moči,
• uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav.

6. MOTNJE

Strojevodje morajo:

• biti sposobni zaznave neobičajnih dogodkov v zvezi z obnašanjem vlaka,
• biti sposobni pregledati vlak in ugotoviti znake motenj, razlikovati med njimi in se ustrezno odzvati glede na njihovo pomembnost ter jih poskušati odpraviti, pri čemer ima vedno prednost varnost železniškega prometa in ljudi,
• poznati razpoložljiva varnostna in komunikacijska sredstva

7. NEZGODE IN NESREČE PRI DELOVANJU, POŽARI IN NESREČE, V KATERIH SO UDELEŽENI LJUDJE

Strojevodje morajo:

• biti sposobni sprejeti ukrepe za varovanje vlaka in obveščanje v primeru nesreče, v kateri so udeleženi potniki na vlaku,
• biti sposobni ugotoviti, ali vlak prevaža nevarno blago, na podlagi dokumentacije vlaka in oznak nevarnih snovi na vagonih,
• poznati postopke o evakuaciji vlaka v sili.

8. POGOJI ZA NADALJNJO VOŽNJO PO NEZGODI, V KATERI SO BILA UDELEŽENA VOZNA SREDSTVA

Po nezgodi morajo biti strojevodje sposobni oceniti, ali in pod katerimi pogoji lahko vozilo nadaljuje vožnjo, tako da o teh pogojih čim prej obvestijo upravljavca železniške infrastrukture.

Strojevodje morajo biti sposobni oceniti, ali je pred nadaljevanjem vožnje potrebna strokovna ocena.

9. MIROVANJE VLAKA

Strojevodje morajo biti sposobni sprejemati ukrepe, s katerimi tudi v najbolj težkih razmerah preprečijo nepričakovan utek ali premik vlaka ali njegovega dela.

Poleg tega morajo strojevodje poznati ukrepe, s katerimi lahko zaustavijo vlak ali del vlaka, če se je ta začel nepričakovano premikati.

3. Iz vsebin: Strokovno znanje o infrastrukturi

1. TESTIRANJE ZAVOR
   Strojevodje morajo biti pred odhodom sposobni preveriti in izračunati, ali zavorna moč vlaka ustreza zavorni sili, določeni za progo, ki je opredeljena v dokumentaciji vlaka.
2. NAČIN DELOVANJA IN NAJVEČJA HITROST VLAKA GLEDE NA LASTNOSTI PROGE
   Strojevodje morajo biti sposobni:

• seznaniti se s podatki, ki so jim bili dani, na primer omejitve hitrosti ali morebitne spremembe v signalizaciji,
• določiti način vožnje in največjo hitrost vlaka glede na lastnosti proge.

3. POZNAVANJE PROGE
   Strojevodje morajo biti sposobni predvideti težave in se ustrezno odzvati v skladu z varnostjo in drugimi nalogami, kot so točnost in gospodarski vidiki. Zato morajo dobro poznati železniške proge in naprave na progah ter tudi na morebitnih dogovorjenih alternativnih progah.
   Pomembni so naslednji vidiki:

• pogoji vožnje (spremembe tira, enotirni promet itn.),
• kontrola načrtovane vlakovne poti z uporabo ustrezne dokumentacije,
• poznavanje tirov, ki jih je mogoče uporabiti za dano vrsto vleke,
• veljavni prometni predpisi in pomen signalizacije,
• ureditev vodenja prometa,
• blokovni sistem železniške proge in pripadajoči predpisi,
• imena in lega postaj ter prepoznavanje postaj in postavljalnic od daleč zaradi ustrezne prilagoditve hitrosti,
• prikaz prehodov med sistemi vodenja prometa ali sistemi za oskrbo z električno energijo,
• omejitve hitrosti za različne kategorije vlakov,
• topografske značilnosti,
• posebni pogoji zaviranja, na primer pogoji, ki veljajo za proge z velikim naklonom,
• operativne posebnosti: posebni signali, znaki, pogoji za odhod in podobno.

4. VARNOSTNI PREDPISI
   Strojevodje morajo biti sposobni:

• speljati vlak šele, ko so izpolnjeni vsi predpisani pogoji (vozni red, ukaz ali signal za odhod, po potrebi delovanje signalov itn.),
• opazovati signale na progi ali v vozniški kabini, jih nemudoma in brez napak prepoznati ter ustrezno ukrepati,
• varno upravljati vlak v posebnih razmerah in upoštevati naloge v zvezi z varnostjo: posebni načini vožnje, če se to zahteva, začasna počasna vožnja, vožnja v nasprotno smer, dovoljenje za nadaljevanje vožnje v nevarnih razmerah, vožnja mimo signala za ustavitev, menjava smeri vožnje, vožnja skozi območja gradbišč in podobno,
• spoštovati načrtovane ali nenačrtovane ustavitve in ob ustavitvi po potrebi izvesti dodatne postopke za varnost potnikov, še posebej odpiranje in zapiranje vrat.

5. UPRAVLJANJE VLAKA

Strojevodje morajo biti sposobni:

• določiti položaj vlaka na progi v vsakem trenutku,
• uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav,
• prilagoditi hitrost vlaka voznemu redu in morebitnim navodilom o optimalni rabi energije, pri čemer morajo upoštevati lastnosti vlečnega vozila, vlaka, proge in okolja.

6. MOTNJE
   Strojevodje morajo biti sposobni:

• prepoznati nenavadne dogodke v zvezi z železniško infrastrukturo in okoljem, kolikor to dopušča upravljanje vlaka: signali, tiri, oskrba z energijo, železniški prehodi, okolica tirov, preostali promet,
• oceniti oddaljenost ovir,
• upravljavca železniške infrastrukture čim prej obvestiti o mestu in vrsti opažene motnje ter se prepričati, da je ta pravilno razumel informacijo,
• ob upoštevanju železniške infrastrukture zagotoviti ali sprejeti ukrepe za zagotovitev varnosti prometa in ljudi, kadar koli je to potrebno.

7. NEZGODE IN NESREČE PRI DELOVANJU, POŽARI IN NESREČE, V KATERIH SO UDELEŽENI LJUDJE
   Strojevodje morajo biti sposobni:

• sprejeti ukrepe za zaščito vlaka in poklicati pomoč v primeru nesreče, v kateri so udeleženi ljudje,
• določiti mesto ustavitve vlaka v primeru požara in po potrebi olajšati evakuacijo potnikov,
• če sami ne morejo pogasiti požara, čim prej sporočiti koristne informacije o požaru,
• čim prej obvestiti upravljavca železniške infrastrukture o teh razmerah,
• presoditi, ali vlak glede na stanje železniške infrastrukture lahko nadaljuje vožnjo in pod katerimi pogoji.

4. Iz vsebin:Jezikovno znanje

   Strojevodje, ki morajo komunicirati z upravljavcem železniške infrastrukture o ključnih varnostnih vprašanjih, morajo toliko obvladati slovenski jezik, da jim njihovo znanje jezika omogoča dejavno in učinkovito sporazumevanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah.
   Strojevodje morajo biti sposobni uporabiti sporočila in komunikacijske metode, opredeljene v TSI Vodenje in upravljanje prometa. Prav tako morajo biti sposobni razumevanja (slušnega in bralnega) ter sporočanja (ustnega in pisnega) na stopnji B1 Skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, ki ga je oblikoval Svet Evrope (Skupni evropski referenčni okvir za jezike: učenje, poučevanje, ocenjevanje, 2001).