Stranka je lahko katera koli pravna oseba, ki zahteva izdajo poročila o varnostni oceni. Običajno so to: upravljavci infrastrukture, subjekti, ki opravljajo naloge upravljavca, prevozniki v železniškem prometu, subjekti, zadolženi za vzdrževanje.

Za izdajo poročila o varnostni oceni ocenjevalnega organa je odgovorna Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije (AŽP).

Vloga se odda v pisni obliki po pošti ali osebno na naslov Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor ali v digitalizirani obliki na gp.azp@azp.si.  

Dokumentacija, ki jo pripravi predlagatelj, vsebuje vsaj:

• opis organizacije in navedbo strokovnjakov, imenovanih za izvedbo postopka ocene tveganj,
• rezultate različnih faz ocene tveganja in seznam vseh potrebnih varnostnih zahtev, ki jih je treba izpolniti, da se tveganje zmanjša na sprejemljivo raven,
• dokazila o skladnosti z vsemi potrebnimi varnostnimi zahtevami,
• vsa predvidevanja, pomembna za povezovanje, delovanje ali vzdrževanje sistema, nastala med opredelitvijo sistema, oblikovanjem in oceno tveganja.

Postopek ocenjevanja in upravljanja tveganj

Če predlagana sprememba vpliva na varnost, predlagatelj strokovno oceni pomembnost spremembe na podlagi naslednjih meril:

• posledica odpovedi: verjeten najslabši možni potek dogodkov v primeru odpovedi ocenjevanega sistema, pri čemer se upoštevajo obstoječi varnostni ukrepi zunaj ocenjevanega sistema;
• novost, ki se uvede s spremembo: to se nanaša tako na inovacije v železniškem sektorju kot tudi na novosti v organizaciji, ki uvaja spremembo;
• kompleksnosti spremembe;
• spremljanje: nezmožnost spremljanja uvedenih sprememb v življenjskem ciklu sistema in ustrezne intervencije;
• reverzibilnost: nezmožnost vnovične uporabe sistema, kakršen je bil pred spremembo;
• dodatnost: ocena pomembnosti spremembe, pri čemer se upoštevajo vse nedavne z varnostjo povezane spremembe ocenjevanega sistema, ki ne veljajo za pomembne.

Če se na podlagi ocene, v skladu z merili, sprememba šteje za pomembno, se uporabi postopek upravljanja s tveganji iz priloge I Uredbe 402/2013. V nekaterih posebnih primerih je lahko uporaba Uredbe 402/2013 vključena v zahtevo TSI. Pri tem se uporabi enak postopek ocenjevanja, ki se upošteva za pomembno spremembo. Postopek upravljanja tveganj je opisan v prilogi I Uredbe 402/2013, dodatne podrobnosti pa v nadaljevanju.

Postopek ocenjevanja tveganja je splošen postopek, ki zajema:

• opredelitev sistema,
• analizo tveganj, vključno z ugotavljanjem nevarnosti,
• ocenjevanje tveganj.

Pri opredelitvi sistema je treba upoštevati vsaj te vidike:

• cilj sistema (predvideni namen),
• po potrebi funkcije in elemente sistema (vključno s človeškimi, tehničnimi in operativnimi elementi),
• razmejitev sistema, vključno z drugimi sistemi, s katerimi poteka medsebojna odvisnost,
• fizični (sistemi, s katerimi poteka medsebojna odvisnost) in funkcionalni (vložek in rezultati) vmesniki,
• sistemsko okolje (npr. pretok energije, toplotni pretok, sunki, vibracije, elektromagnetna interferenca, funkcionalna uporaba),
• obstoječe varnostni ukrepi in opredelitev varnostnih zahtev, določenih v postopku ocenjevanja tveganja,
• predvidevanja, ki določijo meje za oceno tveganja.

Sprejemljivost tveganj pomembne spremembe se mora ovrednotiti z enim ali več od načel sprejemanja tveganja:

• uporaba kodeksov ravnanja;
• primerjava s podobnimi sistemi (referenčni sistemi);
• nedvoumna ocena tveganja.

Predlagatelj postopek upravljanja tveganj, uporabljen za oceno ravni varnosti in skladnosti z varnostnimi zahtevami, dokumentira tako, da so ocenjevalnemu organu dostopna vsa potrebna dokazila o ustreznosti uporabe postopka upravljanja tveganj in njegovih rezultatov.

Ocenjevalni organ svoje zaključke navede v poročilu o varnostni oceni, kot je opredeljeno v prilogi III Uredbe 402/2013.

Poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa vsebuje vsaj te informacije:

• opredelitev ocenjevalnega organa,
• načrt neodvisne ocene,
• opredelitev obsega neodvisne ocene in njegovih omejitev,
• rezultati neodvisne ocene, zlasti:

        – podrobne informacije o dejavnostih neodvisne ocene za preverjanje skladnosti z določbami Uredbe 402/2013, 
        – vsi ugotovljeni primeri neskladnosti z določbami Uredbe 402/2013 in priporočila ocenjevalnega organa, 

Dokumentacija, ki jo pripravi predlagatelj, vsebuje vsaj:

• opis organizacije in navedbo strokovnjakov, imenovanih za izvedbo postopka ocene tveganj,
• rezultate različnih faz ocene tveganja in seznam vseh potrebnih varnostnih zahtev, ki jih je treba izpolniti, da se tveganje zmanjša na sprejemljivo raven,
• dokazila o skladnosti z vsemi potrebnimi varnostnimi zahtevami,
• vsa predvidevanja, pomembna za povezovanje, delovanje ali vzdrževanje sistema, nastala med opredelitvijo sistema, oblikovanjem in oceno tveganja.

Postopek ocenjevanja in upravljanja tveganj

Če predlagana sprememba vpliva na varnost, predlagatelj strokovno oceni pomembnost spremembe na podlagi teh meril: 

• posledice odpovedi: verjeten najslabši možni potek dogodkov v primeru odpovedi ocenjevanega sistema, pri čemer se upoštevajo že vzpostavljeni varnostni ukrepi zunaj ocenjevanega sistema;
• novosti, ki se uvedejo s spremembo: to se nanaša tako na inovacije v železniškem sektorju kot tudi na novosti v organizaciji, ki uvaja spremembo; 
• zahtevnost spremembe; 
• spremljanje: nezmožnost spremljanja uvedenih sprememb v življenjskem ciklu sistema in ustrezne intervencije; 
• reverzibilnost: nezmožnost vnovične uporabe sistema, kakršen je bil pred spremembo;
• dodatnost: ocena pomembnosti spremembe, pri čemer se upoštevajo vse nedavne z varnostjo povezane spremembe ocenjevanega sistema, ki ne veljajo za pomembne.

Če se na podlagi ocene, v skladu z merili, sprememba šteje za pomembno, se uporabi postopek upravljanja tveganj iz priloge I Uredbe 402/2013. V nekaterih posebnih primerih je lahko uporaba Uredbe 402/2013 vključena v zahtevo TSI. V takem primeru se uporabi enak postopek ocenjevanja, ki se upošteva za pomembno spremembo. Postopek upravljanja tveganj je opisan v prilogi I Uredbe 402/2013, dodatne podrobnosti pa v nadaljevanju.

Postopek ocenjevanja tveganja je splošen postopek, ki zajema:

• opredelitev sistema,
• analizo tveganj, vključno z ugotavljanjem nevarnosti,
• ocenjevanje tveganj.

Pri opredelitvi sistema je treba upoštevati vsaj te vidike:

• cilj sistema (predvideni namen),
• po potrebi funkcije in prvine sistema (vključno s človeškimi, tehničnimi in operativnimi prvinami),
• razmejitev sistema, vključno z drugimi sistemi, s katerimi poteka medsebojna odvisnost,
• fizični (sisteme, s katerimi poteka medsebojna odvisnost) in funkcionalni (vložek in rezultati) vmesniki,
• sistemsko okolje (npr. pretok energije, toplotni pretok, sunki, vibracije, elektromagnetna interferenca, funkcionalna uporaba),
• varnostni ukrepi in opredelitev varnostnih zahtev, določenih v postopku ocenjevanja tveganja,
• predvidevanja, ki določijo meje za oceno tveganja.

Sprejemljivost tveganj pomembne spremembe se mora ovrednotiti z enim ali več od naslednjih načel sprejemanja tveganja:

• uporaba kodeksov ravnanja; 
• primerjava s podobnimi sistemi (referenčni sistemi); 
• nedvoumna ocena tveganja.

Predlagatelj postopek upravljanja s tveganji, ki je bil uporabljen za oceno ravni varnosti in skladnosti z varnostnimi zahtevami, dokumentira tako, da so ocenjevalnemu organu dostopna vsa potrebna dokazila o ustreznosti uporabe postopka upravljanja s tveganji in njegovih rezultatov.

Ocenjevalni organ svoje zaključke navede v poročilu o varnostni oceni, kot je opredeljeno v prilogi III Uredbe 402/2013.

Poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa vsebuje vsaj naslednje informacije:

• opredelitev ocenjevalnega organa,
• načrt neodvisne ocene,
• opredelitev obsega neodvisne ocene in njegovih omejitev,
• rezultati neodvisne ocene, zlasti:

        – podrobne informacije o dejavnostih neodvisne ocene za preverjanje

            skladnosti z določbami Uredbe 402/2013,

        – vsi ugotovljeni primeri neskladnosti z določbami Uredbe 402/2013 in    

            priporočila ocenjevalnega organa,

• zaključki neodvisne ocene.

Izdelava poročila o varnosti oceni ni časovno omejena.